Ključna beseda: družbena neenakost

»Surfanje je postalo fantazija o dvigu iz revščine. Zaživeti neki drug lajf … Ampak nisem znal ali hotel zaživeti drugega lajfa. Znal sem samo surfati, ničesar drugega si nisem želel. Ničesar, absolutno ničesar. To je postalo problem. Večkrat. Videl sem skozi slike in strategije, s katerimi nas je družba reveže želela prisiliti, da sodelujemo. Že zgodaj sem zasovražil pozerje. Tudi pozerje, ki so dobro surfali. Malo teže, a brez resnih problemov celo šminkerje, ki so imeli dobro srce, a so v mladosti nasedli istim surferskim revijam kot jaz. Ameriška Surfer, portugalske Surf Portugal, Onfire, Splash – brez teh revij ne bi bil enak, ampak v njih sem prebral toliko pozerskih intervjujev s portugalskimi wannabeji, ki so surfanje popularizirali, a tudi pokvarili. Najprej so bili potepuhi in uporniki, nato so hoteli postati sponzorirani športniki.«

»Vsi smo surferski detektivi. Raziskujemo ocean, preiskujemo obzorje, razlikujemo med dobrimi in slabimi valovi ter odrejamo pravico. V naših očeh je največji zločin neposurfan val. Naša naloga je, da ga najdemo. Napadamo kot morski psi, v drsenju uživamo kot delfini. Iščemo največjo hitrost, nesmrten trenutek negibnosti in ustavljenega časa. Ko se znajdemo sredi sikajočega pršenja, vsak vesel ali žalosten življenjski dogodek presojamo skladno s tem veličastnim trenutkom. Najbolj nasilni valovi postanejo nam naklonjena nesebična dobrota oceana, medtem ko se kopensko življenje spremeni v niz zločinskih incidentov.«

»Surfanje je postalo fantazija o dvigu iz revščine. Zaživeti neki drug lajf … Ampak nisem znal ali hotel zaživeti drugega lajfa. Znal sem samo surfati, ničesar drugega si nisem želel. Ničesar, absolutno ničesar. To je postalo problem. Večkrat. Videl sem skozi slike in strategije, s katerimi nas je družba reveže želela prisiliti, da sodelujemo. Že zgodaj sem zasovražil pozerje.«

»Vsi smo surferski detektivi. Raziskujemo ocean, preiskujemo obzorje, razlikujemo med dobrimi in slabimi valovi ter odrejamo pravico. V naših očeh je največji zločin neposurfan val. Naša naloga je, da ga najdemo. Napadamo kot morski psi, v drsenju uživamo kot delfini.«

»Narod brez elite je samo amorfna gmota ljudi, ki ne ve, kam in kako.«

»Mesto po svojih močeh vzpostavlja ravnovesje s tem, da zagotavlja priložnosti tudi za tiste, ki predstavljajo elite kulturnikov, elite znanja. Mesto, ki je dovolj dobro premešano, je zdravo mesto.«

»Pojem elit je že sam po sebi elitističen, saj upravičuje položaj premožnosti, moči in ugleda.«

»Nič o nas brez nas.«

»Mislim, da je to minimalni standard. Vsak otrok mora vsak dan dobiti en zdrav obrok v šoli, ne glede na to, ali je bogat ali reven. To ni levičarstvo ali desničarstvo, liberalno ali zeleno, to je le pametna stvar.«

»Posledice nezdrave in nekakovostne prehrane se kažejo pri otrocih in mladostnikih – pogosteje se kažejo v skupnostih s slabšo oskrbo in ranljivih skupinah prebivalstva – in to je dolgoročna težava za naše zdravje in blaginjo.«

»Ob koncu meseca je moj žep prazen. Moramo plačati račune, zavarovanje, vse.«

»Tole je super, ker bomo imeli hrano vsaj za en teden, teden olajšanja ... kaj bo drugi teden, pa ne vem.«

»Mislim, da se veliko ljudi tega zaveda, a je drugače, ko to vidite na lastne oči.«

»Imeli smo ljudi v solzah, ki so tarnali, da saj ni mogoče, da se kaj takega dogaja v njihovi državi. A to je realnost in morda je koronavirus to izpostavil, kar je dobro, ker bomo lahko sprejeli ukrepe za podporo vsem tem delavcem, ker so predvsem delavci.«